Vsaka mlada družina si zasluži svoj dom
Stanovanjsko vprašanje je v Sloveniji že vrsto let med najpomembnejšimi socialnimi in razvojnimi izzivi. Visoke cene nepremičnin in najemnin mnogim mladim otežujejo samostojno življenje, zato država v zadnjih letih pospešuje gradnjo javnih najemnih stanovanj. Cilj je preprost: omogočiti dostopno in varno bivanje mladim, družinam in drugim skupinam prebivalstva.
Po podatkih vlade Slovenija trenutno doživlja eno največjih stanovanjskih kriz v zadnjih desetletjih. Cene stanovanj in najemnin so v zadnjih letih močno narasle, javnih najemnih stanovanj pa je premalo, zaradi česar številni mladi ostajajo pri starših ali težko najdejo primeren dom.
Zato država uvaja sistemske ukrepe za povečanje ponudbe stanovanj. Ključni del nove stanovanjske politike je zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki predvideva stabilno financiranje gradnje v naslednjih letih. Po načrtih bo država za ta namen zagotovila približno 100 milijonov evrov letno, kar pomeni približno milijardo evrov v desetletnem obdobju.
S tem denarjem naj bi do leta 2035 zgradili približno 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. Ta bodo namenjena različnim skupinam prebivalcev – predvsem mladim, mladim družinam, zaposlenim v ključnih poklicih in tudi starejšim, ki potrebujejo prilagojena stanovanja.
Javna najemna stanovanja imajo v stanovanjski politiki pomembno vlogo. Namenjena so zagotavljanju dolgoročne bivanjske varnosti za ljudi, ki si na trgu težko zagotovijo primerno stanovanje. Sistem temelji na načelu dostopnosti, saj so najemnine praviloma nižje od tržnih, država pa za najranljivejše skupine omogoča tudi subvencije najemnin.
Nova stanovanjska politika tako pomeni pomemben premik v razmišljanju o bivanju. Namesto da bi bila pot do doma odvisna predvsem od nakupa stanovanja, država vse bolj poudarja pomen stabilnega in dostopnega najema. Takšen pristop je v številnih evropskih državah že uveljavljen in omogoča večjo socialno varnost ter večjo mobilnost na trgu dela.
Gradnja novih stanovanj poteka po vsej Sloveniji, pri projektih pa sodelujejo država, občine in stanovanjski skladi. Cilj teh prizadevanj je postopoma povečati fond javnih najemnih stanovanj in zagotoviti bolj uravnotežen stanovanjski sistem.
Čeprav se projekti že izvajajo, strokovnjaki poudarjajo, da stanovanjske krize ni mogoče rešiti čez noč. Gre za dolgoročen proces, ki zahteva stabilno financiranje, dobro načrtovanje in sodelovanje različnih institucij. A cilj ostaja jasen: ustvariti pogoje, v katerih bo lahko vsaka mlada družina lažje našla svoj dom in gradila prihodnost v Sloveniji.
Naše babice in dedki si zaslužijo višje pokojnine
Pokojnine so eden ključnih stebrov socialne varnosti v Sloveniji. Od njih je odvisna kakovost življenja več kot 640.000 upokojencev, zato država v zadnjih letih uvaja ukrepe za izboljšanje njihovega materialnega položaja. Med najpomembnejšimi so redne uskladitve pokojnin ter dodatki, namenjeni starejšim z nižjimi prihodki.
Pokojnine se v Sloveniji praviloma enkrat letno uskladijo glede na rast plač in življenjskih stroškov. V zadnjih dveh letih so bile uskladitve visoke. Leta 2025 so se pokojnine redno uskladile za 4,5 odstotka, kar je vplivalo na vse pokojnine in druge prejemke iz pokojninskega sistema. Po tej uskladitvi je na primer zagotovljena pokojnina znašala 781,94 evra.
Že leto prej so pokojnine zrasle še izraziteje. Zaradi inflacije in rasti plač je bila leta 2024 izvedena delna uskladitev v višini približno 8,2 odstotka, kar je pomenilo občutno povečanje mesečnih prejemkov za številne upokojence.
Poleg rednih uskladitev imajo upokojenci v Sloveniji pravico tudi do letnega dodatka, ki ga izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dodatek, pogosto imenovan tudi regres za upokojence, se izplačuje enkrat letno, njegova višina pa je odvisna od višine pokojnine. Najvišje zneske praviloma prejmejo upokojenci z najnižjimi pokojninami.
Novost v zadnjem obdobju pa je tudi zimski dodatek za upokojence, ki ga uvajajo spremembe pokojninske zakonodaje. Upokojenci so lani prvič v zgodovini dobili 150 evrov zimskega dodatka, dodatek bo v prihodnjih letih postopno naraščal – vsako leto za približno 20 evrov, do predvidenih 250 evrov.
Zimski dodatek je zamišljen kot dodatna pomoč v času višjih življenjskih stroškov, predvsem v zimskem obdobju, ko se povečajo izdatki za ogrevanje in energijo. Upravičenih naj bi bilo več kot 650.000 upokojencev, poleg njih pa tudi nekateri invalidi, ki prejemajo nadomestila iz pokojninskega sistema.
Razprava o pokojninah ni le vprašanje javnih financ, temveč tudi vprašanje medgeneracijske solidarnosti. Višina pokojnin namreč neposredno vpliva na življenjski standard starejših in na to, ali lahko generacije, ki so desetletja gradile družbo, starost preživijo dostojno in varno.
Božičnica, nova delovna mesta in investicije
Ustvarjanje novih delovnih mest, rast plač in stabilno gospodarsko okolje so med ključnimi cilji gospodarske politike. Pomembno vlogo pri tem imajo investicije – tako domače kot tuje – ki prinašajo kapital, nove tehnologije in odpirajo nova delovna mesta. Prav investicije so eden najpomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja, saj poleg delovnih mest prinašajo tudi znanje, inovacije in vključujejo slovenska podjetja v globalne dobavne verige.
Pomemben element izboljševanja življenjskega standarda zaposlenih je tudi božičnica oziroma zimski regres za zaposlene. Po sprejeti zakonodaji naj bi zaposleni prejeli dodatek v višini polovice minimalne plače, kar pomeni približno 639 evrov, praviloma izplačan do sredine decembra. Takšen dodatek lahko ob koncu leta izboljša finančni položaj zaposlenih in poveča kupno moč gospodinjstev.
Poleg socialnih ukrepov ima pomembno vlogo tudi investicijska politika države. Slovenija si prizadeva za privabljanje tujih vlagateljev, saj ti pogosto prinašajo nove tehnologije, širijo proizvodnjo in odpirajo nova delovna mesta. V državi delujejo številna podjetja v tuji lasti, ki so pomemben del industrije, logistike, farmacije in avtomobilske dobavne verige.
Po podatkih Banke Slovenije je skupna vrednost tujih neposrednih investicij v Sloveniji konec leta 2024 znašala približno 23 milijard evrov, kar predstavlja okoli 34,4 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi z letom 2023 se je vrednost teh investicij povečala za približno 0,8 milijarde evrov oziroma 3,6 odstotka.
Največ tujih investitorjev prihaja iz držav Evropske unije, med katerimi izstopa predvsem Avstrija, med vlagatelji, ki ne prihajajo iz EU, pa je pomemben investitor Švica.
Vlaganja v znanost in razvoj, ki se pod vlado dr. Roberta Goloba skokovito povečujejo, so namenjena zagotavljanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo; taka delovna mesta prinašajo visoke plače za zaposlene in napredek celotne družbe.
Gospodarska rast in blaginja prebivalstva sta tesno povezani. Več investicij pomeni več gospodarskih priložnosti, več zaposlovanja in višje prihodke. Ukrepi, kot so božičnica za zaposlene ter spodbujanje domačih in tujih investicij, tako predstavljajo del širših prizadevanj za dolgoročno gospodarsko stabilnost in razvoj Slovenije.
Ukrepi za krepitev javnega sistema
Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelu dostopnosti in solidarnosti, kjer imajo vsi prebivalci pravico do zdravstvene oskrbe ne glede na njihov socialni položaj. V zadnjih letih je bila ena osrednjih tem zdravstvene politike vprašanje, kako ohraniti močan javni zdravstveni sistem in preprečiti njegovo vse hujšo in vse hitrejšo privatizacijo.
Vlada je zato sprejela več ukrepov, s katerimi želi okrepiti javno zdravstvo ter zagotoviti, da bodo javni zdravstveni zavodi ostali osrednji nosilci zdravstvene dejavnosti. Eden ključnih korakov je bila reforma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je začela veljati leta 2024. Dopolnilno zavarovanje je bilo nadomeščeno z obveznim zdravstvenim prispevkom, ki se steka neposredno v javno zdravstveno blagajno. Namen te spremembe je zagotoviti stabilnejše financiranje zdravstvenega sistema in zmanjšati vlogo komercialnih zavarovalnic pri financiranju zdravstvenih storitev.
Pomemben korak predstavlja tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je jasneje določiti razmerja med javnim in zasebnim sektorjem v zdravstvu. Po predlaganih spremembah naj bi se dejavnosti, ki so financirane iz javnih sredstev, prednostno izvajale v javnih zdravstvenih zavodih. S tem želi država zagotoviti, da javni sistem ostane temelj zdravstvene oskrbe.
Znanje in napredek sta doma v univerzitetnih kliničnih centrih, kjer zdravniki in zdravnice ter ostalo strokovno osebje dosegajo izjemne uspehe, tudi mednarodne preboje. V zasebnih zdravstvenih zavodih takega razvoja ni pričakovati, saj je njihov osrednji cilj dobiček.
Med pomembnimi ukrepi so tako tudi vlaganja v javno zdravstveno infrastrukturo in kadre. Vlada poudarja, da so za krepitev javnega sistema ključne investicije v bolnišnice, zdravstvene domove in sodobno medicinsko opremo. Ob tem potekajo tudi ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev zdravstvenih delavcev ter povečanje števila specializacij.
Strokovnjaki poudarjajo, da je ohranjanje močnega javnega zdravstva dolgoročen proces, ki zahteva stabilno financiranje, ustrezno organizacijo sistema in zadostno število zdravstvenih delavcev. Javne razprave o prihodnosti zdravstva zato pogosto poudarjajo pomen ravnotežja med učinkovitostjo sistema in ohranjanjem temeljnega načela dostopnosti za vse.
Vprašanje, kako ohraniti močan javni zdravstveni sistem, tako ostaja eno ključnih družbenih vprašanj. Svoboda pri tem poudarja, da je cilj reform zagotoviti stabilen, dostopen in kakovosten zdravstveni sistem, ki bo temeljil predvsem na javnih zdravstvenih ustanovah.
Začeli smo najobsežnejše spremembe
Lotili smo se reform zdravstva, dolgotrajne oskrbe, plačnega sistema in upravljanja države. To so sistemske spremembe, ki zahtevajo čas, a že prinašajo rezultate. Postavili smo temelje za bolj pravično in učinkovito državo.
Reforme peljemo do konca
Ne delamo kratkoročnih potez, temveč dolgoročne rešitve. Okrepili smo javne sisteme, vlagamo v znanje, inovacije in varnost. Začeto bomo dokončali – odgovorno in premišljeno.
Preganjamo korupcijo iz zdravstva
Zdravstveni sistem smo začeli sistematično čistiti vplivov lobijev in netransparentnih praks. Okrepili smo javno zdravstveno mrežo, uvedli strožje pogoje za delo med javnim in zasebnim sektorjem ter zagnali največji investicijski cikel v javnem zdravstvu doslej. Cilj je jasen: več zdravnikov, boljša dostopnost in varno javno zdravstvo za vse.
Zdravje ljudi pred interesi lobijev
Število zdravnikov v javnem sistemu raste, vlagamo več kot 800 milijonov evrov v infrastrukturo, digitalizacijo in opremo. Z reformami vračamo zaupanje v javno zdravstvo ter zagotavljamo, da bodo nujni primeri vedno obravnavani prednostno. Delo še ni končano – javni sistem bomo še naprej krepili.
Gradimo tisoče javnih najemnih stanovanj
Prva vlada, ki je zagotovila stabilno financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj. Do leta 2034 bo za ta namen zagotovljenih do 1 milijarde evrov. Vsaka mlada družina si zasluži dostopen dom – stanovanjska politika mora služiti ljudem, ne špekulacijam.
Vsaka mlada družina si zasluži dom
Z dolgoročnim financiranjem in sistemskim pristopom odpravljamo stanovanjsko stisko. Stanovanja niso privilegij, ampak temelj varne prihodnosti. Gradimo trajne rešitve, ki bodo mladim omogočile samostojno življenje in stabilnost.
Dostojne pokojnine in nižje položnice
Sprejeli smo pokojninsko reformo, ki krepi dolgoročno vzdržnost sistema in uvaja zimski dodatek kot zakonsko pravico. Z uveljavitvijo dolgotrajne oskrbe smo znižali položnice v domovih za starejše ter razbremenili družine.
Dostojanstvo za generacije, ki so gradile Slovenijo
Od januarja 2026 so stroški oskrbe za stanovalce nižji. Uvedli smo sistem dolgotrajne oskrbe, ki omogoča pravičnejši in dostopnejši model pomoči. Naše babice in dedki si zaslužijo varnost, spoštovanje in stabilnost.
Višje plače, rekordni rezultati
Slovensko gospodarstvo raste. Pritegnili smo velike tuje investicije, okrepili razvoj visoke dodane vrednosti in zagotovili stabilne javne finance. Slovenija ohranja strukturni primanjkljaj pod 3 % in zmanjšuje javni dolg.
Močno gospodarstvo za varna delovna mesta
Gradimo okolje, kjer sta možna rast podjetij in višji standard zaposlenih. Uspešno smo znižali javni dolg in ohranili strukturni primanjkljaj pod evropskim povprečjem. Dokazali smo, da se da – razvoj in socialna varnost lahko hodita z roko v roki.
Krepimo demokracijo in pravno državo
Slovenija ostaja odprta, demokratična in evropska država. Branimo neodvisnost sodstva, medijev in institucij. Zakonodajo gradimo na spoštovanju ustave, človekovih pravic in mednarodnega prava.
Smo varuhi demokracije
Zavzemamo se za dialog, spoštovanje in svobodo odločanja. Demokracija ni samoumevna – treba jo je varovati vsak dan. Ne dovolimo, da bi kdorkoli podredil državo ozkim političnim interesom.
Slovenija spoštovana doma in v svetu
Slovenija je trdna zagovornica mednarodnega prava, miru in evropske enotnosti. Delujemo usklajeno z EU, podpiramo mirno reševanje sporov in branimo načelo ozemeljske celovitosti držav. Naša zunanja politika je jasna, odgovorna in suverena.
Stabilna, varna in odgovorna družba
Vlagamo v odpornost, varnost in zaščito kritične infrastrukture. Okrepili smo boj proti dezinformacijam in kibernetskim grožnjam. Skrbimo, da Slovenija ostane stabilna, varna in spoštovana država tudi v negotovih časih.
